Kdo rešuje slovenski smučarski jutri?

Foto: Aleš Fevžer

Medtem ko so smučarji na najvišji ravni že zapeljali v olimpijsko sezono, ta teden pa se dviguje tudi zastor evropskega pokala, pa nas je zanimalo, kako daleč je pod okriljem Smučarske zveze Slovenije obljubljeni projekt razširjene mladinske reprezentance.

“Moje delo je bolj usmerjeno v otroško in mladinsko smučanje kot pa v člansko kategorijo. Zavedam se namreč, da brez prvega čez nekaj let ne bomo imeli slednjega. To je zatorej strateška nuja. Pomembno je, da mladim zagotovimo kar se da dobre pogoje in ustrezno infrastrukturo,” na začetku nove tekmovalne zime poudarja vodja panoge za alpsko smučanje pri SZS Matjaž Šarabon.

Ob skrb vzbujajočem trendu zmanjševanja nabora mladih tekmovalcev in zgodnjih odločitvah za opustitev ukvarjanja z alpskim smučanje je kot prvi projekt že lani izpostavil obuditev mladinske oziroma C reprezentance, za katero je prvo pripravljalno obdobje. “Poročila s terenov so dobra. Poudarek je na širitvi smučarskega znanja. Rezultati bodo zatorej stežka vidni že v prvi sezoni,” zatrjuje Šarabon.

19-letni Miha Oserban bo skušal zapolniti vrzel za Žanom Kranjcem, sledijo pa že mladinci. Foto: Aleš Fevžer

Vodja mladinske reprezentance je Rok Toplak, v ekipi kot trenerji delujejo še Bernard Vajdič, Jure Čas, Klemen Cizelj in Brane Ceferin.

Za projekt otroškega in mladinskega smučanja so v alpskih disciplinah namenili 634 tisoč evrov, mladinsko reprezentanco pa razdelili na tri ravni. Smučarji iz prve kategorije so deležni 100-odstotnega kritja stroškov, iz druge 50-odstotnega in tretjega pa 25-odstotnega. “Tretja raven lahko vključuje tudi tekmovalce, ki zavrnejo delo v ekipi. A to je le prehodno obdobje. Že v prihodnjem letu ne predvidevam individualnih ekip do ravni svetovnega pokala. Tam so pravila, kdo je upravičen do svoje ekipe, jasna,” poudarja vodja panoge.

Vseeno mimo dejstva, da del smučarjev ni pristopil k projektu in vztraja pri samostojnem programu, ne moremo. “Seveda obstajajo parcialni interesi. Skušali pa bomo dokazati, da niso upravičeni. Tudi to je proces, ki se ne more zgoditi čez noč. Toda z izgradnjo mladinske reprezentance smo velik del teh interesov omejili. Če bomo izpolnili načrte, bomo zagotovo še bolj prepričljivi,” je prepričan naš sogovornik.

Dokaj neposredno je torej napovedal boj proti individualnim ekipam, ki so bile v dobršni meri predvsem posledica skromnega stanja v klubih, nezaupanja v sistem in ocene o nekonkurenčnih pogojih. “Naš cilj je izkoreninjanje samostojnih ekip. Zakaj? Delo v ekipi je za tekmovalce dolgoročno bistveno boljše. Ne gre le za sam trening, temveč tudi za gradnjo osebnosti, pridobivanje kompetenc in še bi lahko našteval. Te vrednote lahko nato mladi športniki prenašajo tudi na druga področja,” dodaja Šarabon.

Mladinska ekipa (1. in 2. raven)

Moški: Alen Hriberšek, Gal Hajdinjak, Tine Špegelj, Nik Sovinc, Anžej Arčon in Jaka Škrjanc

Ženske: Manca Dolinar, Lina Šoštarko, Ana Bokal, Urška Zala Žižek, Alina Leskovec in Ajda Finžgar.

Dodatno: Lan Vezovnik se občasno priključuje treningu, Tija Radelj in Aja Radelj pa delujeta s svojima trenerjema (Miha Malus/Anja Kalan).

Vzporedno s projektom obuditve mladinske reprezentance pa se pri SZS znova soočajo tudi z vselej kritičnim vprašanjem infrastrukture. Šarabon v tem kontekstu poudarja, da so pri krovni zvezi še dosegli dogovor s kar enajstimi smučarskimi središči, kjer naj bi bilo omogočeno treniranje za vse starostne kategorije.

“To je prvi korak v zagotavljanju infrastrukture, ki bi bila primerljiva z ostalimi panogami znotraj Smučarske zveze Slovenije. Dolgoročni cilj pa je lasten šolsko-športni panožni center. Od tega ne odstopamo. A to je postopek, ki traja. Vstopamo v fazo dogovarjanja s srednjimi šolami in Olimpijskim komitejem Slovenije za zagotovitev prenočitvenih kapacitet. Največji izziv pa bo seveda sama infrastruktura na smučiščih,” je pogovor zaključil Matjaž Šarabon.